Koliko stane vodenje družbenih omrežij v Sloveniji

Od česa je odvisna cena

Najpogostejša napaka pri primerjanju ponudb je, da se štejejo omrežja. Zveni logično: dva profila sta dvakrat toliko dela kot en, štirje pa štirikrat. V praksi ni tako.

Isti navpični video, ki ga objaviš na Instagramu, gre z majhno prilagoditvijo tudi na TikTok. Isto besedilo, ki ga napišem za objavo, se za Facebook samo skrajša. Delo je nastalo enkrat: ideja, snemanje, montaža, hook, podnapisi, caption. Objava na drugem omrežju je zadnjih pet minut tega dela, ne novo delo. Ali sploh rabiš TikTok, je drugo vprašanje — napisala sem ga tu.

Cena zato raste s količino izvirne vsebine, ki nastane vsak mesec, ne s številom profilov. Osem objav na mesec je manj dela kot dvanajst, ne glede na to, na koliko omrežij gresta. To sta približno dve proti trem objavam na teden — kolikokrat objavljati, sem razložila tu. Reels je dražji od fotografije s captionom, ker za njim stoji montaža. Dnevne zgodbe so dražje od štirih na mesec.

Po tej logiki so sestavljeni tudi moji paketi: ločijo se po številu objav in reelsov, omrežja pa so navedena kot posledica te količine, ne kot cenovna os. Facebook, ki samo zrcali Instagram, se pri meni ne šteje kot dodatno omrežje. Imam samo Instagram — ali res rabim še Facebook in TikTok?

Prava izjema so vsebine, ki potrebujejo svoj ton in svojo publiko. LinkedIn ni Instagram z drugim logotipom, in ločen račun v angleščini ni prevod slovenskega. To sta drugi vsebinski liniji in to je edini primer, ko dodatno omrežje res pomeni dvojno delo. Za apartma, ki gosti tujce, je angleščina drugi glas, ne ločen paket — družbena omrežja za apartma in mali turizem.

Kaj vse je v ceni

Ko primerjaš dve ponudbi, poglej, koliko od spodnjega je v vsaki. Razlika je najpogosteje tu, ne v številki na koncu. Cel seznam, kaj sploh šteje kot vodenje: Kaj sploh dela social media manager (in česa ne).

• Strategija. Komu govoriš, kaj hočeš doseči in katere vsebine te tja pripeljejo. Brez tega objave nastajajo po občutku.
• Vsebinski koledar. Kaj gre v objavo in kdaj, pripravljeno vnaprej, da ni vsak teden panika.
• Snemanje ali montaža. Ali nekdo pride snemat, ali pa se material, ki ga posnameš sam/a, zmontira v reels.
• Captioni, hashtagi in lokacije. Besedilo, ki pripada tvojemu glasu, ne generično.
• Objavljanje. Da vsebina res gre v zrak takrat, ko je dogovorjeno.
• Odgovarjanje na komentarje in DM-je. Sprotno delo, ki se na profilu ne vidi, vzame pa največ časa. Pri meni je to v Growthu in Viralu, ne v Starterju.
• Google vizitka. Za lokalno podjetje zemljevid pogosto pripelje gosta, ki te že išče. Zakaj je vizitka pogosto pomembnejša od Instagrama.
• Mesečno poročilo. Kaj je delovalo, kaj ne in kaj iz tega sledi za naslednji mesec.

Kdo posname material

To je največji vir nesporazuma in vredno je, da se razčisti pred podpisom, ne v drugem mesecu sodelovanja.

Pri meni se dogovoriva. Najpogosteje snemaš ti: dobiš preprost seznam posnetkov, kaj posneti, kako in koliko sekund, posnameš s telefonom, jaz pa iz tega naredim reels s hookom, podnapisi in zvokom. Zate je to nekaj minut na teden. Dogovoriva se lahko tudi, da pridem snemat jaz; to uskladiva sproti, glede na to, kaj tvoja vsebina potrebuje. Če materiala kak mesec ni, objave nastanejo iz fotografij in grafik, reelsov ta mesec pa ni. Deset posnetkov s telefona je dober začetek, še pred naročnino — kaj narediti, preden najameš managerja.

Pomembno pri primerjanju ponudb: če je v ceni snemanje na lokaciji, je ta cena skoraj vedno višja, in to je pravilno. Snemalni dan je cel dan, ne ura. Če v ponudbi snemanje ni omenjeno, privzemi, da snemaš ti.

Modeli obračuna

Mesečna naročnina

Najpogostejša oblika in za redno objavljanje edina, ki dolgoročno deluje. Vsak mesec nastane dogovorjena količina vsebine, cena je znana vnaprej. Smiselna je, ko hočeš prisotnost, ki se ne ustavi, ko ti zmanjka časa.

Enkraten projekt

Ena zaključena stvar z jasnim začetkom in koncem: pregled profilov, vsebinski načrt, ureditev Google vizitke, priprava vsebine za eno sezono. Smiselno, kadar objavljaš sam/a in rabiš samo smer, ali kadar hočeš najprej videti, kako se ujameva. Pregled za 99 € je ta pot — ne naročnina.

Urna postavka

Deluje za popravke in svetovanje, za vodenje omrežij pa slabo, ker nagrajuje porabljene ure namesto rezultata. Pri vsebini se največ zgodi v glavi, preden se karkoli posname, in prav tega se ne da pošteno meriti s štoparico. Ure zato uporabljam samo za dodatna dela zunaj dogovora.

Konkretne cene pri meni

Tri izhodiščne naročnine in ena enkratna storitev. Cene so izhodiščne, ker se količina vsebine prilagodi tvojemu podjetju in proračunu.

Reelsi se štejejo znotraj števila objav, ne povrhu. To je največji vir nesporazuma pri branju ponudb, zato ga raje ponovim.

Dodatki k naročnini: LinkedIn ali ločen račun v angleščini +120 € na mesec, dodaten snemalni dan +290 €. Oboje je dodatna vsebinska linija in ne samo objava več.

Vse cene so končne, DDV ni obračunan. Pregled profilov ima za prve tri stranke na mesec 50 % popust, torej 99 € namesto 199 €.

Zakaj najcenejša ponudba na koncu pogosto stane več

Zelo nizka mesečna cena je izvedljiva samo na en način: vsebina mora nastati hitro in brez poznavanja podjetja. To v praksi pomeni predloge. Ista postavitev, ista glasba, isti stavki, samo z zamenjano fotografijo in imenom.

Taka vsebina ni grda. Je samo prazna. Nič v njej ne pove, zakaj bi nekdo prišel k tebi in ne h konkurentu dva kilometra stran, ker tisti, ki jo je naredil, tega ne ve. Profil je videti urejeno, povpraševanj pa ni.

Cena tega se pokaže pozneje. Pol leta objav, ki niso premaknile ničesar, je pol leta plačane naročnine in pol leta izgubljenega časa, ko bi lahko nekaj gradil/a. Vrhu tega ostane občutek, da „družbena omrežja pri nas ne delujejo“, kar ni res, samo poskus ni bil pravi.

Zato je pri izbiri pomembnejše od cene eno vprašanje: ali bo tisti, ki vsebino dela, razumel, kaj prodajaš in komu. Če odgovor ni jasen že v prvem pogovoru, tudi vsebina ne bo. Predloga za petnajst podjetij je pogosto to, kar dobiš pri nizki ceni — agencija ali samostojni loči, kdaj je ekipa smiselna in kdaj samo več vmesnih ljudi.

Kdaj se vodenje družbenih omrežij še ne splača

To bi mi bilo lažje izpustiti, ampak potem bi bil članek nepošten.

Mesečno vodenje se ti še ne splača, če nimaš kaj pokazati. Če je izdelek ali storitev še v nastajanju, če ni prostora, fotografij, ljudi ali dogajanja, potem vsebina nastaja iz nič in se to vidi. Najprej naj obstaja stvar, potem gre v objavo. Kaj narediti na Instagramu, preden najameš managerja.

Prav tako se ti ne splača, če je tvoj mesečni proračun pod 300 €. Za tak znesek se pošteno ne da narediti dovolj vsebine, da bi ta sploh dobila zalet, in oba bova razočarana: ti nad rezultatom, jaz nad tem, kar sem lahko naredila. V tem primeru je bolje začeti z enkratnim pregledom za 99 €. Dobiš pisni dokument s tem, kaj objavljati, kako urediti profil in kaj popraviti na Google vizitki, in po tem lahko pol leta objavljaš sam/a. Ko posel zraste, se vrneva k naročnini.

In še eno: če pričakuješ rezultate v treh tednih, počakaj, dokler tega ne pričakuješ več. Prve premike v dosegu in ogledih se običajno vidi v prvem mesecu, za stabilno rast skupnosti in redna povpraševanja pa računaj na tri do šest mesecev doslednega objavljanja. Omrežja nagrajujejo vztrajnost, ne enkratnih akcij — kdaj se sploh vidijo prvi rezultati.